[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�Odkar je v vozi, ti dokazujem, da njegove nesre�e
nisem kriv jaz. V�asih bi mi bilo hudo, �e bi vedel, da
slabo misli0 o meni. Zdaj mi ni ve� dosti do tega, ali mi
verjame0 ali ne. Vendar sem pri0 el 0 e danes, poslednji�.�
Marinka je zaihtela.
�Gospoda iz �u�emperka obi0 �e Grundljevo,� je Go-
renjko pravil. �Grof bi utegnil zasli0 ati tudi tebe, kod ti
je mo� 0 e nastavljal zanke in kako dolgo �e lovi.�
�To mu pove0 rad sam ti!�
�Kroti se, poslu0 aj me! Taji, saj zna0 , nikoli da ni ho-
dil za divja�ino, la�i! Tako ga nemara 0 e otme0 .�
�O Marija  kaj pa mu preti?�
64
STI�KI TLA�AN
BESeDA
�Dosti. Lovil je grofovo divja�ino in se ob kraji lotil 0 e
mene, ki sem opravljal le svojo dol�nost.�
�Kaj, kaj mu preti?�
�Ne vem, a lahko, da mu grof d� odsekati roko.�
�Odsekati .�.�. roko .�.�. ?� je na ves glas zajokala.
�Saj je sti0 ki podlo�nik, opat naj ga sodi!�
�Lovil je v grofovem lovi0 �u, sedi v grofovi vozi, grof
sam ga bo sodil.�
�Ne, ne! Pomagaj, Gorenjko, pomagaj, lepo te pro-
sim!�
�Pomorem. A stori, kakor sem ti rekel in stopi tudi do
sti0 kega opata.�
�Saj se ne upam.�
�Ne boj se, prosi, izprosi0  opat pritisne, �u�em-
perk bo moral vrniti tujega tla�ana.�
�Pomagaj, Gorenjko, in odpusti mi, nisem lepo ravna-
la s teboj!�
�Re�i bi moral, da je nastavljal le meni na zoper, a na-
pal me zato, ker je bil ljubosumen name.  Ali bi ti bilo
prav, �e bi povedal tako?�
�Prav, prav, samo pomagaj, otmi mi ga!�
 Janez je tiho pljunil: �Res je mrha, ni� ji ni 0 e za
tisto troho dobrega imena, kolikor ga pa� ima!�
�el je, vedel je zadosti in sram ga je bilo, da je poslu0 al
take zoprnosti.
65
STI�KI TLA�AN
BESeDA
Tudi Gorenjko jo je urno pobiral iz vasi. Janez je gle-
dal za njim in zmajeval z glavo: ��koda, ni slab �lovek,
pa se zavr�e s takole  !� Potlej se je domislil: �Kaj neki
bi dejal deseti brat? Br�kone, da je to nori del takegale
zakona .�.�. �
66
STI�KI TLA�AN
BESeDA
IX.
o je bil Janez od0 el iz Mirn0 ke jame, se je deseti
Kbrat nekoliko zamislil, potem je rekel Poloni in nje-
nemu spremljevavcu: �Potrpita 0 e malo tu, po nekem
opravku moram. �ez kako uro se vrnem, potlej pojde-
mo proti �u�emperku.�
In je 0 el naravnost na Grundljevo.
Tja, je vedel, pride danes grof. �e sno�i ga je nenado-
ma zamikalo, da bi v lice spoznal svojega o�eta, preden
se mu ma0 �uje prav nesinovsko .�.�.
Sonce je parilo in ni� ni bilo kazno, da bi odkod dih-
nila prijazna sapa, nadu0 ljiva sopara je ti0 �ala bolj in
bolj, ptice v hosti so mol�ale in �akale, po nebu je leno
drsel dolg oblak, njegova senca ga je trudno spremljala
�ez travnike pod Radohovo vasjo.
V polni son�ni ble0 �avi se je kopala �ista belina pri-
jaznega gradi�a Grundljevega. Gospodar mu je bil grof
Turja0 ki iz �u�emperka, a v zakupu ga je imel mali ple-
mi� Ivan Semeni�.
Drugi gradovi, zgrajeni zgolj za varnost in obrambo
so bili tesni, z majhnimi in temnimi, pogosto tudi vla�-
67
STI�KI TLA�AN
BESeDA
nimi in zatohlimi sobami; Grundljevo pa je bilo son�no
in zra�no, suho in �isto zunaj in znotraj.
Semeni� je bil posebne�. O�i je imel le za polje in
travnike, za hosto in lovi0 �a, a ljubil je tudi stare pesmi,
bajke in vite0 ke pravljice. Kdor jih je znal pripovedovati
lepo, se mu je mo�no prikupil. Sosedje in prijatelji so se
mu prizanesljivo smehljali, �e0 , kako se more pameten
�lovek ukvarjati s stvarmi, ki se nikoli godile niso in se
nikoli ne bodo. A on je vedel, da so vse bajne osebe res-
ni�no �ive tudi v pravljici, �e jih med poslu0 anjem do-
�ivlja0 v mislih in srcu .�.�. Tako so se mu smehljali 0 e
bolj.
Obiskovali so ga vendar vsi radi; prijetno je bilo pri
njem. Tudi danes so prihajali. Vedeli so, �u�emper�an
pride, veselo bo, nih�e ni hotel zamuditi imenitne zaba-
ve.
Deseti brat jih je spazil od dale�. �V napoto mi bodo,�
se je bal. �Da bi jih poberin!�
Po�asi se je bli�al gradi�u in premi0 ljal, kako bi do be-
sede pri0 el z grofom.
Malo pred samo0 nim gradi�em ga je prestregel Go-
renjko in ga 0 epe�e ogovoril:
�Dobro delo stori0 , �e mi izpolni0 �eljo  hvale�en ti
bom jaz in 0 e kdo drug.�
�Z vsako �eljo je rado tako, da si nesre�en, �e se ti ne
izpolni.�
68
STI�KI TLA�AN
BESeDA
��e le ho�e0 ti, ki si deseti brat, je izpolnjiva,� se je
Gorenjko previdno ozrl in mu razodel, da bi rad do svo-
bode pomagal Marinkinemu mo�u, pa ve ne, kako bi
pretental grofa. �Nakani gospodu takih urokov, da ga
izpusti!�
Deseti brat se je nasmehnil ob nenadnem domisleku,
pokimal in se namenil v gradi�.
�Saj res,� je skomljal vase, �tako se pribli�am, ustre-
�em in nemara res storim dobro delo .�.�. �
 V gradi�u je gospod Semeni� �e imel dosti vaso-
vavcev.
�Pravite, da tla�ani spet dvigajo glavo in bodejo izpod
klobuka?� se je delal v dru0 �ini gostov. �Mogo�e je vse,
slabo se jim godi res zadosti.�
�Tudi mi pi0 �emo �e prav tenko, pa se vendar ne upi-
ramo de�elnemu knezu.�
�Najve� molitve da stori tla�an, pravijo; tega jim pa
tudi sti0 ki menihi ne dopovedo, da je vsak upor greh
zoper bo�jo zapoved.�
�Greh je tudi, ne�love0 ko ravnati s �lovekom, tla�a-
nom,� je Semeni� pritegnil.
�Tla�ane posebno pe�e uporni0 ki davek, ki ga mora
pla�evati vsaka tla�anska hi0 a.�
�Ni jih spametoval, premajhen je nemara.�
�Hud je vendarle, preve� jih spominja nesre�e in po-
ni�anja.�
69
STI�KI TLA�AN
BESeDA
Premolknili so, hrupno pili in potlej presko�ili v druge
misli.
�E, dosti se je sprevrglo, starih �asov ni ve�, pa je.�
�Da, v�asih je bilo lepo. �e ti ni bilo kaj prav, ali si bil
�eljan svet� in neznanih de�el�, si jo za kak �as lepo po-
tegnil kri�em sveta.�
�O, kje so �e tisti �asi! �lovek ne more zdaj kar iti in
iskati �udovitih prigod z zmaji in zakletimi kralji�nami,�
so nekateri obra�ali pogovor, da bi bil v0 e� Semeni�u. [ Pobierz całość w formacie PDF ]